Na željo gledalcev oddaj Pot–i smo obiskali župnijo Stara loka in so za gledalce oddaje Pot–i spregovoril domači župnik dr. Alojz Snoj in župljani.

  Župnija Stara Loka, duhovnik dr. Alojz Snoj
   

Stari Loki, eni najmogočnejših prafar na slovenskem, so nekoč pripadale vse cerkve nekdanjega freisinškega loškega gospostvaa. Kasnejše župnije iz Škofje Loke, Selške in Poljanske doline ter s Sorškega polja vse do Kranja so jo imele še do nedavna za svojo »mater Faro«. Zato se je tudi ohranilo ime Fara za Staro Loko. Staroločanu pa še marsikdo reče Prifarc.

Stara Loka je bila naseljena oddavna. Znano je staroselsko in antično gradišče Puštal nad Staro Loko, natančneje nad Trnjem.Leta 973 se Stara Loka kot Lo(n)ka omenja v listini, s katero cesar Oton II. širše loško ozemlje podarja freisinškemu škofu Abrahamu. Posvetna oblast freisinških škofov je trajala vse do leta 1803, cerkveno pa je nekdanje škofjeloško gospostvo pripadalo oglejskemu patriarhatu, oziroma kasneje goriški nadškofiji, vse do leta 1787. Od tedaj dalje je župnija sv. Jurija Stara Loka v ljubljanski škofiji oziroma nadškofiji.

Stara Loka ima dolgo in bogato cerkveno zgodovino. Po izročilu naj bi tu obstajala cerkev že v prvih stoletjih po Kristusu. Listina iz leta 1074 govori že o več cerkvah v Loki. Tudi prvi ohranjeni slovenski teksti, znameniti Brižinski spomeniki, ki jim pripisujejo čas nastanka okoli 10. stol., bi lahko govorili temu v prid, saj se nahajajo prav v pontifikalu, popotnem obredniku prvega loškega zemljiškega gospoda, škofa Abrahama (975-994) in so zato še posebej »loški«, pravzaprav starološki.

Po legendi naj bi na tem kraju že v prvem stoletju oznanjeval krščansko vero sv. Mohor (Hermagora), poslan od samega sv. Marka. Malo pod cerkvijo je stala kapela sv. Mihaela z oltarjem sv. Lovrenca, nekdanji karner, kostnica. Morda še na osnovi antičnega templja. Starodavno so l. 1784 podrli. V župniji je 5250 prebivalcev, od tega jih je 4200 katoličanov(80%). Župnija Stara Loka ima štiri podružnice. Te so Crngrob, Križna gora, Pevno in Planica.

Današnja cerkev v Stari Loki je bila sezidana (v historičnem slogu) in bila posvečena 7. oktobra 1865. Dve leti prej so na tem mestu podrli staro dotrajano cerkev, ki je bila ena najstarejših na Kranjskem, in 28. junija 1863 slovesno blagoslovili temeljni kamen. Stara cerkev je bila romanska (kasneje gotizirana in barokizirana), triladijska bazilika z lesenim stropom in po vsej verjetnosti s tremi polkrožnimi apsidami. Na osnovi odkrite letnice je bilo ugotovljeno, da so jo prenovili l. 1118. Tloris cerkve ima podobo čolna, ki je na sredini nekoliko bolj izbočen. Okna so dolga, na vrhu polkrožna, v srednjih kapelah so poslikana.

V cerkvi je sedem oltarjev. Glavni je posvečen zaščitniku sv. Juriju, ki se na konju bori z zmajem. Štirje stranski oltarji so posvečeni na levi: Srcu Marijinemu in Sv. Ani, na desni pa Srcu Jezusovemu in sv. Jožefu. V srednjih kapelah pa sta oltarja, posvečena Roženvenski Mariji in Sv. Štefanu. Marijin kip je po izročilu star več kot 300 let.

Glavni oltar in oba večja stranska oltarja (v obeh kapelah) je izdelal J. Gosar. Druge štiri male stranske oltarje je po Kramerjevih zamislih izdelal Ivan Antonini iz Vidma. Na glavnem in obeh stranskih oltarjih (sv. Štefan in Roženvenska Marija) je več kot dvajset imenitnih slik na bakru, delo slovenskega slikarja Janeza Wolfa. Na glavnem oltarju je kip Jurija na konju v boju z zmajem. Skulptura je nekoč stala na pročelju stare cerkve, po njenem podrtju pa je bila skoraj sto let v Strahlovem gradu. Kip občasno zamenjuje slika zavetnika sv. Jurija na konju, ki je eno zadnji del impresionista Mateja Sternena. V nišah so kipi apostolov, delo prvega slovenskega poklicnega kiparja Franca Ksaverja Zajca. Njegovo delo so tudi kipi v glavnem oltarju.

Prižnica in veliki lestenec sta delo Matije Ozbiča iz Kamnika. Prižnica je cementna in je prvo tovrstno delo pri nas.

Sedanji križev pot je bil v šestdesetih letih pripeljan iz neke podrte cerkve na Kočevskem. Figure so izdelane reliefno in šteje med kvalitetna dela tirolskih rezbarjev. Orgle je naredil leta 1865 orglarski mojster Franc Goršič. Leta 1991 jih je obnovila in povečala Škofijska orglarska delavnica Maribor, tako da imajo sedaj 30 registrov na treh manualih in pedalu (dispozicija orgel). V stari krstilnici pod korom visi velik poznogotski Križani (okrog 1480). V stranskih kapelah stojijo zanimivi stari nagrobniki iz 16. in 17. stol., ki so nekoč že bili v stari cerkvi. Župnik Kramer jih je prenesel na zunanje stene nove cerkve, leta 1962 pa jih je župnik dr. Janez Veider ponovno vzidal v stranske kapele.

Najstarejši nagrobnik je plošča Volbenka Schwarza z obema ženama. Bil je imeniten loški meščan, finančnik, poslovnež, umrl okrog leta 1520. Vzidan je v steno pri oltarju Srca Jezusovega. Portretni nagrobnik loškega plemiča Jurija Feichtingerja, umrlega leta 1583 v Kamniku, je vzidan v steno kapele sv. Štefana. Bil jemestni sodnik, član mestnega sveta. Po kvaliteti je eden najpomembnejših renesančnih nagrobnikov na Kranjskem.

Nagrobnik Jurija Frűbergerja (umrl leta 1666) je danes vzidan ob desnem stranskem oltarjusv. Jožefa. Bil je zlatar in mestni sodnik, eden najbogatejših Ločanov v svojem času. Nagrobnik Maksimilijana Antona Paumgartna (1695-1778) je vzidan desno ob vratih pod korom. Bil je 22 let glavar in opravljal več škofovskih služb.

Nagrobnik Antona Egkerja (1684-1727) je vzidana levo ob glavnih vratih pod korom. Bil je brat znanega freisinškega škofa Janeza Frančiška in loški glavar. Zavzemal se je za Loški pasijon. Nagrobnik Gabrijela Lukančiča (1620/1683) je vzidan pri levem stranskem oltarju sv. Ane. Bil je pravnik in lastnik starološke graščine.

Nagrobnik Marksa Petschocherja (umrl 1656) je vzidan v steno v kapeli Roženvenske Marije. Petschocherji so bili lastniki kmečke posesti Šefert in v sorodu s puštalskimi graščaki. Marks je bil vojščak, blejski glavar in zakupnik graščine na Bledu. Po izročilu je dal izdelati Marijin kip v kapeli. Nagrobnik Jerneja Štrukla (Strukelius) (umrl 1633) je vzidana pri levem stranskem oltarju pod prižnico.

Bil je starološki župnik, loški mestni vikar in ljubljanski častni kanonik. Omeniti je treba še zbirko cerkvenih plaščev, nekateri so še baročni. Nekaj plaščev je izdelala domačinka s Trnja Johana Wolgemut, znana izdelovalka cerkvenih oblačil in prtov. Leta 1883 so bili v zvoniku štirje zvonovi, ki so bili težki od 355 do 2569 kg. Med 1. svetovno vojno so jih morali oddati vojski in sedaj je od stare garniture v zvoniku le še en zvon iz leta 1883. Leta 1924 so v zvonik namestili tri nove zvonove, od katerih je najtežji tehtal 2729 kg. Za časa župnika Stanislava Hribška in Andreja Glavana je bil preurejen prezbiterij in postavljen nov oltar, obrnjen k vernikom.

Leta 1995 so začeli s popolno prenovo cerkve in jo leta 1999 zaključili.

URNIK MAŠ:
Ob nedeljah ob 7.30, 9. in 19. uri.
Od oktobra do zadnje nedelje v marcu, večerne maše ob 18. uri.
Ob delavnikih jautranje maše le v petek in soboto ob 8. uri, večerne pa ob 19. oz. 18. uri. 24. april, obhajanje patrona sv. Jurija, celodnevno češčenje.

Semenj, žegnanje, - obletnica posvetitve župnijske cerkve, prva nedelja v mesecu oktobru - rožnovenska nedelja. Več o župniji najdete na njihovi spletni strani

Kopiranje oddaj Pot – i brez dovoljenja avtorja ni dovoljeno!

Vir:  Krščanske TV oddaje POT - I na RKC - uradna stran

Vse pravice pridržane.

Mir in dobro !