Preskoči na vsebino


Župnija Ljubno ob Savinji

V oddaji Pot-i smo bili na obisku v župniji Ljubno ob Savinji, ki je posvečena sveti Elizabeti.
 


Župnija Ljubno ob Savinji, duhovnik Martin Pušenjak - predvajaj  (trajanje 43 minut)



Konstancijeva nedelja 2010

Konstancijeva nedelja 2010 - predvajaj  (trajanje 44 minut)

 

Radi se priporočajmo sveti Elizabeti. Še posebej, da bi vedno ostali dobri in zvesti svojemu poslanstvu.

V življenjepisu zasledimo tudi ta stavek: Nekateri redovniki so često videli, kako ji je čudovito žarel obraz, ko je prišla na skrivnem molit in, kakor, da so ji sončni žarki prihajali iz oči. V molitvi - pogovoru z Bogom je iskala Elizabeta moč in pomoč, da je zmogla delati tako čudovita dela, ki so nam danes, po skoraj 800 letih - zgled in vzpodbuda za posnemanje. Naj ostane. Za vedno.

Kratek povzetek
1207 Elizabeta se kot hči kralja Andreja II. in kraljice Jere Andeške rodi na madžarskem dvoru. (7. julija) 1211 Štiriletno Elizabeto kot zaročenko bodočega deželnega grofa Ludvika IV. pripeljejo na turingijski dvor na gradu Wartburg pri Eisenachu. 1221 Elizabeta in Ludvik se poročita. V zakonu se rodijo trije otroci: deželni grof Herman II. (1222), Sofija (1224), kasnejša vojvodinja v Brabantu, in Jera (1227), opatinja v samostanu Altenberg. 1226 Ludvik IV. se pridruži cesarju Frideriku II. na križarskem pohodu. V njegovi odsotnosti vlada Elizabeta, ki v času velike lakote dvorne zaloge živeža razdeli med trpeče ljudstvo. Za svojega spovednika si izbere znamenitega pridigarja Konrada iz Marburga in sledi življenjskim idealom sv. Frančiška. 1227 Ludvik IV. umre sredi pohoda 11. septembra v Otrantu. Elizabeta mora zapustiti Wartburg. 1228 24. marca se Elizabeta v frančiškanski cerkvi v Eisenachu odpove posvetnemu življenju. Preseli se v Marburg, kjer ustanovi hospital za bolne in uboge. 1231 17. novembra Elizabeta umre. Dva dni kasneje jo pokopljejo v Marburgu. 1251 30. aprila v Slovenj Gradcu posvetijo mestno cerkev sv. Elizabete.

Čudeži povezani z življenjem svete Elizabete

Čudež z vrtnicami
Po legendi naj bi se Elizabeta s košaro, polno kruha, z gradu Wartburg skrivaj napotila v vas ob vznožju hriba med reveže, ki jih je pestila huda lakota, saj je zaradi slabe letine po celi Turingiji vladalo veliko pomanjkanje. Pot ji je prekrižal njen tast, deželni grof Herman I. (po kasnejših verzijah njen mož deželni grof Ludvik IV.), in zahteval, da sme pogledati v košaro, ki je bila polna kruha in hrane za siromake. Ko je deželni grof odgrnil prt, ki jo je pokrival, je bila košara polna cvetov vrtnice.

Čudež s plaščem (oblačilom)
Elizabeta je živela na dvoru, a je svoja dragocena oblačila in nakit darovala ubogim ter nosila le preproste obleke. Tako na moževo veliko žalost ni imela ustreznega oblačila, v katerem bi sprejela kraljeve odposlance iz svoje nekdanje domovine Madžarske. Ko pa je prišla v sprejemnico, je angel njeno skromno ogrinjalo spremenil v razkošno večerno obleko.

Čudež s križem
Elizabeta je negovala gobavega in ga položila v svojo zakonsko posteljo. Ko je za to izvedel njen mož in jo poklical na zagovor, je na mestu, kjer naj bi bil ležal gobavec, našel križ oz. razpelo.

Župniku v župniji Ljubno ob Savinji gospodu Martinu Pušenjaku se zahvaljujemo za sodelovanje v oddaji Pot–i.




 

Lokacija:
Print Friendly and PDF