V oddaji govori o svoji življenjski poti, o svoji župniji, Medjugorju, romanjih, videnjih, novo zgrajeni podružnični cerkvi Brezmadežnega srca Marijinega…

Međugorje (Poti-i), april 2007

Voditelj oddaj Pot-i Albin Škrabl je bil osebno v Medjugorju. Ta oddaja je dopolnitev oddaje Pot-i z duhovnikom Karlom Drofenikom.
 

Medjugorje2007 - predvajaj (  za ogled kliknite na napis))
 

V oddaji gostijo trije gostje. Po uvodnih posnetkih iz Medjugorja si po dobrih štirih minutah lahko ogledate pogovor z Ivanom iz Hrvaške in Ivanom iz Slovaške, ki traja približno 10 minut. Oba prihajata iz skupnosti, Cinakole (www.campo-della-vita.org), ki pomaga nekdanjim odvisnikom od drog. Gosta pred pogovorom najprej zmolita Zdavamarijo v italjanskem jeziku, nato pa odgovarjata v hrvaškem jeziku. Sledijo vprašanja in odgovori napisani v slovenskem jeziku.

Najprej sta se gosta predstavila. Ivan iz Hrvaške je v skupnosti 3,5 let. Ivan iz Slovaške je v skupnosti skoraj 5 let in ima 27 let.

Lahko povesta kaj o skupnosti Cenacolo, ki jo vodi sestra Elvira?
Skupnost Cenakolo je nastala pred 24. leti. Prva hiša je bila odprta v Italiji in je prišla preko daru Božje previdnosti. Tako kot vse stvari v skupnosti, od katerih živimo, vse stvari, ki smo jih dobili, ki jih imamo v srcu, so dar Božje previdnosti. Mati Elvira je enostavno že pred odprtjem prve hiše veliko molila za eno stvar, videla je mnogo ljudi na ulici, ki so imeli problem z drogo in druge težave, enostavno je začutila potrebo, da bi odprla hišo, da bi sprejela vse te fante, dekleta, ne samo odvisnike od droge ampak tudi tiste, ki ne vidijo smisla v življenju – alkohol in vse druge vrste odvisnosti.

Kako prebijete dan v centru in komu vse je namenjen Cenakolo?
Dan prebijemo, da molimo in delamo. To je naš zakon. ORA ET LABORA (moli in delaj). Molimo tri rožne vence dnevno. Polno imamo zabave, polno prijateljstva in ljubezen brez interesa, kot eno najpomembnejših stvari. Sigurno, da molitev, Marija, Jezus, ki so v središču naše družine (skupnosti), kar je velikokrat primanjkovalo v naših družinah izven skupnosti.

Kakšno je duhovno življenje v skupnosti?
Duhovno življenje je zelo intenzivno. Prva stvar, ki jo naredimo, ko se prebudimo, ne jemo, ne prižgemo cigarete kot smo počeli zunaj. Gremo v kapelo, kjer molimo veseli del rožnega venca. Tako tudi končamo dan z molitvijo. Z molitvijo začnemo dan pred Marijo, pred Jezusom in tako tudi zaključimo dan. Imamo tri svete maše tedensko, včasih tudi štiri, spoved, redna spoved, veliko se pogovarjamo z našimi duhovniki, štirje duhovniki v naši skupnosti, ki so bili fantje kakor mi in so potem postali duhovniki. Imamo veliko posvečenih fantov in deklet, eno zelo, zelo intenzivno duhovno življenje.

Z vami je tudi kolega, ki je rekel, da je prišel iz Slovaške. Tukaj blizu je Brdo ukazivanja, kjer se je Marija prvič prikazala. Bi nam lahko kaj rekli o temu.?
O prikazovanjih, ne rad govorim o tem. Se ne počutim kompetentnega, da govorim o tem.

Včasih se gotovo povznete gor?
Da, v sklopu molitve imamo veliki dar, da se naša skupnost nahaja v Medjugorju. Imamo možnost za eno globljo duhovno ozdravitev, ker imamo možnost. Dvakrat tedensko odhajamo na Brdo ukazivanja, kjer pred Marijo, pred Gospo, pred njenim kipom, na kolenih enostavno molimo za ozdravitev, da nas ona vodi na tej poti. To je zame velik dar na moji poti, ker si jaz nikoli nisem mogel misliti, da bi jaz lahko šel sem in veroval v neko Marijo, prikazovanja, da je nekdo nad menoj, ki je nadnaravna stvar, to je Bog.

Prosim vaju, če bi lahko dala kakšen nasvet tistim, ki uživajo drogo ali jo nameravajo uživati?
Najlažje je reči, ne uživajte drogo, vendar jaz vem, kako sem jaz začel. Ni se vse začelo z drogo. Torej ni se vse začelo z marihuano, z heroinom, oda alkohola - takrat se je vse končalo. Prične se dosti globlje. Potreben je en globlji pogovor v družini. Prva osnovna stvar – pogovor v družini. Potem, ne se naslanjati na svojo sposobnost, ker mi sami ne moremo ničesar – to je dokazano. Meni, ko so vsi govorili, da sem v koščkih, da sem slabo, da sem zabredel v drogo, takrat sem jaz mislil, da lahko sam. Obrniti se na druge ljudi, poiskati pomoč pri drugih ljudeh, nikakor ne dajati sebi opravičila, da lahko jaz kontroliram drogo. Pil bom enkrat tedensko, kadil bom enkrat tedensko, heroin bom jemal enkrat tedensko, ker potem postanemo sužnji in ne zavedajoč pademo v to dirko (»gir«), v ta krog iz katerega je težko, težko izstopiti.

Morda bi še za konec našim slovenskim gledalcem kaj lepega sporočila iz tega lepega kraja.
Pozdravljava vse, predvsem mlade Slovence – moške in ženske. Pozdravljava vse vernike v Sloveniji, vse tiste, ki obiskujejo Medjugorje, ki obiskujejo našo skupnost, ki vedo za našo skupnost. Pozdrav od nas in od fantov, Slovencev, ki so v naši skupnosti. Bog.

Hvala lepa in Bog vas blagoslovi.

Pozdravljava tudi vse mlade gledalce, ki bi morda probleme z drogo in potrebo, da bi prišli v kontakt z skupnostjo. Naša skupnost se nahaja tudi v Sloveniji v kraju Škocjan, kjer jih lahko kontaktirate, če imate kakšen problem.

Hvala lepa in Bog vas živi.

Po pogovoru z Ivanoma iz skupnosti Cenakole sledi še približno desetminutni pogovor z gostom Nikico Kozina iz Medjugorja posnet v pansionu Kozina, ki se nahaja zelo blizu cerkve SV Jakoba v Medjugorju in kjer prenoči veliko slovenskih romarjev. Pogovor je v hrvaškem jeziku, zato si preberite prevod pogovora.

Prosim, če se nam na kratko predstavite.
Sem Nikica Kozina, rojen sem in živim tukaj v Medjugorju s svojo družino – ženo, štirimi otroki in teto. Tukaj živimo in delamo.

Prosim vas, če našim gledalcem predstavite Medjugorje.
Po besedah vidcev, se je tukaj prikazala Gospa. V zadnjih 25 letih je prišlo v Medjugorje veliko ljudi in vsak dan jih prihaja vse več in se vseeno tukaj nekaj dogaja.

Ali se spominjate, ko so se pričela prikazovanja?
Prvih dni se spominjam. Vsi ki smo bili tukaj se tega spominjamo in sprva se nam je zdelo nestvarno in neverodostojno. Ampak z vsakim dnevom se je videlo, da to niso samo otroška fantazija in tako se je v vseh teh letih pokazalo, da so imeli otroci prav.

Bi nam lahko nekaj povedali o Križevcu?
Križevac je eden vrh na hribu, ki je v bistvu Šipovac, tisti del hriba (brda) kjer je križ se imenuje Križevac. Šipovac je cel hrib, ki se meji na Crnico. Crnica je hrib, kjer se je prikazala Gospa. To so hribi (brda), ki so povezana eno z drugim. Križvac je dobil ime po križu, ki so ga zgradili 1933 leta. Na začetku so tja hodili samo prebivalci v postnem času ali ob drugih priložnostih. Vendar po začetku prikazovanj je postal Križevac najbolj obiskan kraj v župniji v Medjugorju.

Kadarkoli se povzpnemo na Križevac je nekdo gori.
Menim, da ni več niti enega trenutka, da ni nekdo od romarjev na Križevcu, tako da je Križevac živ vrh. Včasih je bila na Križevcu Sveta maša enkrat letno, prvo nedeljo po Marijinem vnebovzetju. Takrat je bilo zelo zaraščeno in je obstajala pastirska pot po kateri so šli domačini in molili. Takrat pot ni bila tako shojena kot je danes. Pozneje s prikazovanji se je naredilo 14 postaj križevega pota, kjer se vsak petek ob 14. uri moli župnijski križev pot na Kiževac. Sicer pa se moli križev pot v vsakem času.

Gost je povedal, da so njihovi kraji znani po dobrem vinu.

Zanima me kojim je postavljen križ na Križevcu?
Križ so postavili meščani leta 1933. Meščani so s svojimi rokami odnesli gor material, beton, vodo, cement, gramoz … In ko so ves ta material odnesli gor so potem domači mojstri postavili križ kot zahvalo Bogu za dar in da obvaruje ta kraj pred točo. Ljudje so tukaj živeli od poljedelstva. Vera v Boga in lastno delo je pripomoglo, da narod preživi.

Opazil sem, da otroci pozdravljajo z Hvaljen Jezus in da se pokrižajo, ko gredo mimo cerkve. Duhovno življenje je vedno prisotno pri vas.
Na našem področju, kjer so vedno večinoma živeli katoličani se je vsakega mimoidočega vedno pozdravljajo z Hvaljen Jezus in Marija. In se je obvezno po pouku v šoli hodilo k verouku in so vsi otroci vzgojeni v tem katoliškem duhu.

Prosim, če nam predstavite tol hišo v kateri danes gostujem.
Ta hiša v kateri sedaj sedimo je naša družinska hiša v kateri živimo in delamo jaz žena in najini štirje otroci. Sedaj to ni več družinska hiša ampak je preraslo v večji objekt in skupaj delamo. Skrbimo za romarje iz vseh koncev. Največ imamo gostov iz Slovenije, ki jih ob tej priložnosti lepo pozdravljam – vse romarje in duhovnike, ki so bivali pod našo streho in so odšli upam z dobrimi spomini. V našem objektu imamo 25 sob za 56 ljudi. Restavracija in kuhinja je tu in dobra hrana s katero upam, da bodo gostje zadovoljni.

Kako vas lahko romarji najdejo?
Nahajamo se v samem središču Medjugorja pri pošti, oziroma pri policijski postaji in avtobusni postaji, tako da nas je lahko najti.(za več informacij poglejte na spletno stran pansion Kozina.

Koliko prebivalcev ima Medjugorje?
Mislim, da ima okrog 1000 gospodinjstev. Nekateri so tukaj kupili stanovanja. Vsakega gosta smatramo za svojega prebivalca.

Daleč nista Mostar in Sarajevo.
Do Mostarja je 25 km, do Sarajeva 130 km. Isto toliko imamo do Splita in Dubrovnika.

Imate dobre pogoje za kmetijstvo?
Klima je ugodna. Ni mediteranska a je ugodna. Od tod do morja je 20 km zračne črte. Na drugo stran Križevca je dolina Neretve. Tako da je vpliv mediteranske klime zelo velik na pridelavo vrtnin.

Zelo prijetno se je bilo pogovarjati z vami. Sedaj bi vas prosil, da še poveste kaj našim gledalcem v Slovenijo.
Pozdravljam še enkrat vse, ki so bili tukaj – vse duhovnike in romarje, ki so z njimi prihajali. Upam, da ste odšli z dobrimi spomini in da se bomo ponovno srečali tukaj.

Naj vas Bog čuva in nebeška mati Marija, enako tudi vašo družino in vašo župnijo Svetega Jakoba. Hvala za gostoljubnost in Bog vas živi.
Hvala tudi vam in bilo mi je v zadovoljstvo.