Preskoči na vsebino


Župnija Sladka Gora

Avtor: upoti, datum 19. 09. 2010 00:00:00

Na željo gledalcev oddaje Pot–i smo obiskali Marijino svetišče na Sladki gori na Štajerskem. O zgodovini svetišča nam je spregovoril mežnar Franc Štunf, o župniji pa duhovnik Tadej Linasi.
 


Župnija Sladka Gora, duhovnik Tadej Linasi, mežnar Franc Štunf - predvajaj  (trajanje 35 minut)

 

Sladkogorski vinorodni griči obkrožajo biser, romarsko Marijino cerkev, ki so jo naši predniki poimenovali Sv. Marija – čudodelna Mati Božja in Sv. Marjeta Antiohijska. Zgradili so jo na mestu prvotne cerkve sv. Marjete. Sladkogorski griči so po letu 1738 postali spremljevalci v trumah zbirajočih se množic. Zemeljska skorja je razgrnila nepojasnjeno odkritje v eni od jam, ki jih tod pod površinami travnate ruše ob deževju ustvarjajo vodni tokovi. Sedanja župnijska cerkev je pomemben spomenik kulturne dediščine na Slovenskem zaradi veličastne arhitekture in bogate opreme. Načrte za svetišče je izdelal Jožef Hoffer. Graditi so ga začeli leta 1743, leta 1754 ga je posvetil takratni goriški nadškof Karel Mihael Attems.Oprema svetišča je bila narejena v več delavnicah. Izdelovalec glavnega oltarja ni znan, stranska oltarja pa sta delo celjskega kiparja in rezbarja Ferdinanda Galla. V tretji kiparski in rezbarski delavnici Janeza Jurija Mersija, ki je bila prvotno v Rogatcu, pozneje pa v Slovenj Gradcu, so izdelali oltarja v obeh kapelicah, obe spovednici in prižnico. Kipi na slemenu fasade in orgelski omari so delo Jožefa Strauba. Orgle je izdelal mojster Janeček iz Celja leta 1755. V cerkvi najdemo delo še enega znamenitega baročnega slikarja, Antona Cebeja. Njegovo delo je oljna slika Marijin sprejem v nebesih.

Zahvaljujemo se duhovniku Tadeju Linasiju in mežnarju Francu Štunfu za sodelovanje v oddaji Pot-i. Želimo vam dober sprejem oddaje.



 

Lokacija:
Print Friendly and PDF